Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela sporazume, s katerimi se bo ustanoviteljstvo treh zasebnih visokošolskih institucij v Novem mestu preneslo na državo. Gre za Univerzo v Novem mestu, Fakulteto za organizacijske študije v Novem mestu ter Fakulteto za industrijski inženiring v Novem mestu. S tem korakom se regija jugovzhodne Slovenije približuje dolgoletni želji po vzpostavitvi javne univerze, ki bo financirana iz državnega proračuna. Sporazumi natančno predvidevajo prenos vseh ustanoviteljskih pravic in obveznosti z zasebnih subjektov na Republiko Slovenijo. Za podpis teh dokumentov je vlada že pooblastila ustrezne predstavnike, kar pomeni formalni začetek procesa podržavljanja teh zavodov. Ta poteza naj bi zagotovila dolgoročno stabilnost institucij in povečala dostopnost visokošolskega izobraževanja v regiji, saj bodo institucije postale del javne mreže. Z vzpostavitvijo javne univerze v Novem mestu se spreminja zemljevid visokega šolstva v Sloveniji. To bo po Ljubljani, Mariboru in Kopru četrta javna univerza v državi. Postopek vključuje tudi uskladitev s standardi javnih zavodov, kar bo vplivalo na kadrovsko strukturo, financiranje raziskovalne dejavnosti in pogoje študija za prihodnje generacije študentov.

Pomanjkanje javnih univerzitetnih mest v Španiji povzroča, da študentje z odličnim uspehom, tudi tisti z ocenami nad 12,8, ne morejo vpisati želene smeri. Čeprav se so se sprejemni izpiti nekoliko znižali, se to ni odrazilo na vpisnih pragih zaradi omejene ponudbe. To prisili nadarjene študente, da se usmerijo na zasebne univerze ali študij v tujini. V Baskiji se družine predčasno vpisujejo na zasebne univerze in plačujejo visoke rezervacije, saj obstaja negotovost glede vpisa na javno univerzo EHU, kjer se število razpoložljivih mest ni povečalo kljub naraščajočemu povpraševanju.

Grške oblasti so s seznamov študentov odstranile več kot 300.000 neaktivnih oseb, s čimer so uradno število študentov v državi skoraj razpolovile. Ukrep sledi nedavno sprejeti zakonodaji, ki je odpravila desetletja staro prakso dopuščanja podaljšanega vpisa, ki je študentom omogočala teoretično neskončno trajanje študija. Po podatkih ministrstva za izobraževanje so iz evidenc izbrisali 308.605 študentov, ki so bili na štiriletne dodiplomske programe državnih univerz vpisani pred letom 2017. Ministrica za izobraževanje Sofia Zacharaki je ob tem poudarila, da študentski status v nobeni sodobni evropski univerzi ne velja dosmrtno, in izpostavila željo po večji vrednosti diplom. Čeprav se je približno 35.000 oseb že ponovno prijavilo za vpis v letu 2025, nasprotniki reforme iz akademskih krogov opozarjajo, da ukrep ne upošteva posledic hude finančne krize, ki je v preteklem desetletju močno vplivala na študijski proces. Trenutno aktivna študentska populacija v Grčiji šteje nekaj več kot 350.000 študentov na 25 javnih visokošolskih zavodih.